Češnja Giorgia cveti srednje pozno, zori pa v začetku junija. Plodovi so cenjeni zaradi svoje velikosti, čvrstosti in obstojnost. Imajo daljše peclje in se zato z lahkoto obirajo. Na splošno so češnje lahko sladke in kisle in v Sloveniji jih delimo na češnje (Prunus Avium L) in višnje (Prunus cerasus L.). Vrsti se medsebojno oprašujeta, plodovi češnje pa so manj kisli. Češnje delimo na srčaste češnje in hrustavke. Plodovi srčastih imajo mehkejše meso, medtem ko hrustavke razvijejo čvrste plode ovalne oblike. Če so vam všeč češnje, ki imajo hrustljave plodove, boste lahko izbirali med sortami hrustavkami: bigarreau moreau, new star, van, lapins, denisenova rumena in bing. Češnja ima rada mediteransko in zmerno toplo klimo. Ustrezajo ji zračne in odprte lege, med cvetenjem ima rada toploto. Tla naj bodo srednje težka, odcedna, nevtralna do rahlo kisla. Cvetovi so lepi, bele barve, zvezdaste oblike in v času cvetenja češnja spominja na okrasno drevo z nazobčanimi, temno zelenimi listi, ki na jesen dobijo živo rumeno-oranžno barvo. Prisotnost čebel v sadovnjaku je nujna.
Prunus Avium Giorgia
Češnja Giorgia cveti srednje pozno, zori pa v začetku junija. Plodovi so cenjeni zaradi svoje velikosti, čvrstosti in obstojnost. Imajo daljše peclje in se zato z lahkoto obirajo.